Poznaš telesno govorico psov?

Ob normalni telesni drži stoji pes zravnano in nekrčevito. Rep je, odvisno od pasme, v normalni drži. Celotna muskulatura in izraz obraza sta sproščena in harmonična. Uhlja premika sproščeno, ustrezno z gibanjem ali z zvoki, ki jih zaznava.

Pes je v veselem pričakovanju pustolovščine, ki bo sledila. Stoji vzravnano, toda sproščeno in se fokusira na določeno situacijo ali nekaj, kar mu stoji nasproti. Uhlja sta sproščeno postavljena pokonci, usta ima rahlo odprta, rep pa je v vodoravnem položaju. Pes kaže vzravnano in samostojno držo, toda brez znakov agresije, kot so na primer renčanje, naježena dlaka na zatilju ali agresivna mimika.

Izbruhnilo je razpoloženje za igro in pes svojega nasprotnika aktivno poziva k igri. Vztraja v drži popolnega pričakovanja igre ali skače sunkovito sem ter tja, dokler se igra ne začne. Prednje noge so upognjene in z zgornjim delom telesa skoraj leži na tleh. Oči so fokusirane na soigralca, uhlja pa sta pozorno postavljena pokonci. Gobec je rahlo razprt in zaradi nekoliko navzgor zategnjenih ustnih kotičkov bi lahko skoraj domnevali, da se pes od veselja smehlja. Visoko postavljen rep veselo maha sem ter tja. Morda s svojim veselim in razburjenim laježem celo spodbuja lastnico ali lastnika, da bi mu vrgla žogico in se igrala z njim.

Grožnje pes ne izraža z renčanjem ali glasnim laježem, temveč pokaže zobe, se naredi negibnega in svoj tog pogled fokusira na svojega nasprotnika. Dodatno dvigne rep in stoji kolikor je le mogoče vzravnano in širokih ramen, da bi deloval še večje. V tej drži je pripravljen, da lahko bliskovito zagrabi osebo ali drugo žival v svoji bližini.
Cilj je, da bi nasprotnika prisilil do umika. Kdor je že videl psa, ki s svojo telesno govorico nasprotniku grozi ali se pripravlja na napad, ve, da ta podoba uliva strah in je nadvse zastrašujoča.

Nasprotno dominantnemu vedenju je obrambna agresija, ki se običajno pojavi kot posledica zaznane grožnje.
Pes se počuti zaščitniško ali prestrašeno, rep drži pri tleh, ima poravnana ušesa in se izogiba očesnemu stiku.

Poznamo tudi posesivno agresijo, ki je agresija, usmerjena na ljudi in živali.
Pes jo izraža, ko ima nekaj zelo zaželenega, na primer najljubšo igračo za žvečenje, hrano ali priboljšek, ob tem pa se mu približa človek ali pes.

Psa je strah in bi rad s svojo telesno držo jasno pokazal svojo podrejenost ali nelagodje. Rep je stisnjen med noge, pes se skloni, upogne hrbet ter rahlo spodvije zadnje noge ali pa počepne na tla in se naredi karseda majhnega.
Ne želi še bolj razdražiti nasprotnika in preprečiti vsakršno obliko agresije. Povsem jasno pokaže svojo ponižnost ali strah in svojemu nasprotniku jasno sporoča, da se podreja in ne želi boja oz. merjenja moči.

Tesnobni pes ima pogosto spuščeno glavo, ušesa drži delno nazaj in ima iztegnjen vrat. Običajno stoji v napeti drži s podvlečenim repom. Pogosto je videti zehanje, lizanje ustnic, praskanje ipd.
Tesnobni pes lahko pretirano reagira na dražljaje in postane prestrašen ali celo agresiven.

Psi lahko čutijo tudi različne vrste frustracij, od dolgotrajne depresije do takojšnje frustracije, običajno kot odziv na določen dogodek.
Do agresije, ki temelji na frustraciji, pride, ko se pes ne more približati objektu, ki si ga želi oz. ga vznemirja. Ta ovira je lahko povodec, ograja ali prijem lastnika. Pogosti znak frustracije je lajanje.