Belgijski ovčar

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 56 cm do 66 cm
• Teža: od 20 kg in 30 kg
• Življenjska doba: od 10 do 14 let
• Dlaka je kratka in minimalno izpada.
• Poznamo 4 različice belgijskega ovčarja, ki se med seboj ločijo le po tipu in dolžini dlake.
  Prva različica – groenendael ima dolgo in popolnoma črno dlako,
  druga različica –tervueren ima dolgo dlako, ki vključuje vse barve razen črne, tretja različica –
  malinois ima kratko dlako,
  zadnja in najstarejša različica – laekenois pa ima resasto dlako..
• Idealno bivalno okolje je hiša z večjim ograjenim vrtom, kjer bo pes čez dan lahko prosto tekal naokoli. Ob zadostni fizični in mentalni zaposlitvi, pa se pasma lahko prilagodi tudi bivanju v stanovanju.
  V primeru da bo pasma prenočevala zunaj, čez dan potrebuje čim več stika s svojo družino, saj je nanjo močno navezana.
• Primerna je le za izkušenega lastnika, ki zna s psom zgraditi spoštljiv in zaupanja pol odnos, pri šolanju pa postopa samozavestno in avtoritativno.
• Kot delovni pes, belgijski ovčar potrebuje zelo veliko fizične in mentalne zaposlitve. Je izredno vsestranska pasma, ki se ob ustrezni vzgoji odlično odreže pri poslušnosti, obrambi, agillityju ali kakšnem drugem pasjem športu ter kot policijski in vojaški pes.

Zgodovina pasme

Belgijski ovčar, kot pove že njegovo, izvira iz Belgije, kjer so pse te pasme v 18. stoletju uporabljali predvsem kot ovčarje in čuvaje.
Že takrat je imela pasma več različic, ki so si bile po zgradbi telesa in velikosti zelo podobne, razlikovale pa so se po dolžini in strukturi dlake.

Danes zato ločimo 4 različice belgijskega ovčarja – prva različica se imenuje groenendael in ima črno dolgo dlako, druga različica tervueren ima prav tako dolgo dlako, le da ta nastopa v vseh barvah razen v črni, tretja različica malinois ima kratko dlako, najstarejša in najmanj razširjena različica laekenois pa ima resasto dlako.
Danes je kratkodlaka različica (malinois) najbolj razširjena in velja za eno najbolj priljubljenih delovnih pasem na svetu.
Še posebej pogosto se pojavlja v policijskih vrstah, kjer je v nekaterih državah celo pogostejša od nemških ovčarjev.

Velikost

Belgijski ovčar je kompaktno in mišičasto grajen srednje velik pes. Idealna plečna višina samcev je 62 cm, idealna plečna višina samic pa 58 cm (od idealne višine je dovoljeno odstopanje 2 cm navzdol in 4 cm navzgor).
Samci tehtajo med 25 in 30 kg, samice pa med 20 in 25 kg.

Karakter

Belgijski ovčar katerekoli različice je v prvi vrsti delovni pes. Gre za eno zahtevnejših pasem, saj je njihova delovna narava v kombinaciji z izjemno inteligenco za lastnika kar velik zalogaj.

Pasma je zato primerna le za izkušene lastnike, ki si želijo poslušnega in zvestega psa, s katerim bi se udejstvovali različnih športov.
Belgijski ovčar se na svojega lastnika zelo močno naveže in je zanj pripravljen narediti vse.

Te psi imajo prirojen čut za varovanje svojega lastnika in njegove lastnine, zato so izredno dobri psi čuvaji. Do tujcev so zelo nezaupljivi, zato mu morate neznane ljudi previdno predstaviti – zaradi svojega nagona po varovanju lahko pes pri neznanih ljudeh ali situacijah odreagira preveč zaščitniško.
V družbi svojih najbližjih pa je to izredno ljubeč, nežen, družaben in igriv pes, ki ne mara biti dlje časa prepuščen sam sebi.

Zdravje

Belgijski ovčar je dokaj zdrava pasma, ki se spopada le z nekaj dednimi boleznimi. Od slednjih so najpogostejše displazija kolkov in komolcev ter bolezni oči.

Vzgoja in aktivnosti

Belgijski ovčar je ena izmed najbolj inteligentnih pasem psov. Njihova inteligenca v kombinaciji z delovno naravo in predanostjo lastniku pomeni zahtevno, a izredno učinkovito pasmo.

Malinois je namreč izredno vsestranski delovni pse, s katerim se lahko udeležite številnih športnih tekmovanj, ga uporabljate za zganjanje ovac, kot psa čuvaja ali kot policijskega in vojaškega psa.
Katerokoli nalogo mu boste naložili, jo bo ta pes opravil z odliko.

Predpogoj učinkovitega šolanja in sodelovanja med lastnikom in psom je seveda zaupanje – če kot lastnik s svojim psom ne boste zgradili spoštljivega odnosa, ki bo temeljil na zaupanju, lahko kar pozabite na brezpogojno ljubezen in poslušnost.
Že pri mladiču morate začeti z grajenjem odnosa, kot tudi z obsežno socializacijo. Pasma potrebuje izkušenega lastnika, ki si bo za šolanje in druženje s svojim psom vzel zelo veliko časa.

Belgijskega ovčarja je potrebno vzgajati s samozavestjo in doslednostjo. Njegov lastnik mora biti sposoben vzpostaviti avtoriteto na spoštljiv način, saj bo le tako pes sledil njegovim ukazom in ne obratno.
Ob neprimerni vzgoji belgijski ovčar postane neposlušen, uničevalen, lahko celo agresiven. Zato to nikakor ni primerna pasma za lastnike začetnike.

Ker so belgijski ovčarji izredno energična pasma, potrebujejo zelo veliko fizičnih in mentalnih zaposlitev. Zgolj vsakodnevni sprehod tej pasmi nikakor ne bo zadoščal – to so namreč psi, ki so zelo radi zaposleni in v vsakršnem delu nadvse uživajo.
Da bi zadovoljili njihovo potrebo po gibanju, jih morate vsak dan peljati na dolge aktivne sprehode, ki vključujejo bodisi tek, kolesarjenje, igro ali plavanje.

Nadvse pomembna je tudi njihova mentalna zaposlitev, ki jo lahko dosežete z vajami poslušnosti, treningom obrambe, agillityja ali drugim pasjim športom. Če pasma ne bo deležna zadostne količine gibanja, bo postala neposlušna in destruktivna. 

Hranjenje

Belgijski ovčar je izredno energična in aktivna pasma, ki potrebuje veliko vsakodnevnih aktivnosti.
Kvalitetna hrana mu bo omogočila, da prejme dovolj hranilnih snovi in energije, potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.

Kot delovni pes je belgijski ovčar nadvse mišičast, zato je pomembno, da njegova hrana vsebuje sveže meso – to bo psa preskrbelo z zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ki so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem pri povečanju mišične mase.

Dlaka in nega

Malinois ima vodoodporen kožuh, ki sestoji iz dveh slojev – zgornji sloj je kratek in raven, podlanka pa je gosta in puhasta.
Nega njegovega kožuha je dokaj nezahtevna, saj kratek zgornji sloj zahteva le občasno krtačenje z mehko krtačo.

Nekoliko pogosteje je krtačenje potrebno le dvakrat letno v času menjave dlake. Kopanje je priporočljivo izvajati le po potrebi, saj se s slednjim uniči vodoodporni sloj dlake.
Redno pa je prav tako potrebno skrbeti za nego ustne votline, po potrebi pa tudi striženje krempljev.

Dolgodlaki različici belgijskega ovčarja – tervueren in groenendalec – potrebujeta nekoliko več nege, saj se njuna daljša in gosta dlaka rada zavozla. Zato potrebujeta redno dnevno krtačenje, da se takoj razčešejo vsi vozli v krznu.
Še posebej dosledni morate biti s krtačenjem v času menjave dlake. Spodnjo plast (podlanko) je zaradi daljšega zgornjega sloja težje razčesati, zato je priporočljivo zgornji sloj nekoliko privzdigniti in podlanko krtačiti v smeri rasti dlak.
Prav tako je priporočljivo postriči daljšo dlako okoli ušes, da se v njej ne bo nabirala umazanija in privedla do vnetja. Tako kot pri Malinoisu naj se tudi pri teh dveh različicah kopanje izvaja le po potrebi, saj z njim odstranjujemo vodoodporno zaščito dlake.

Za laekenoisa pa je značilna srednje dolga resasta oz. ščetinasta dlaka. Za nego je ta različica dokaj nezahtevna, saj potrebuje le občasno krtačenje s katerim odstranimo odmrlo dlako.
Dlako je potrebno postriči približno dvakrat na leto, a ne preveč na kratko, saj mu bo to uničilo kožuh za nadaljnjih nekaj let. Tako kot pri ostalih različicah, je kopanje potrebno opravljati le po potrebi. 

Otroci in druge živali

Do otrok je belgijski ovčar izredno ljubezniv, obziren, zaščitniški in igriv. Zaradi svoje želje po igri pa lahko med igro z otrokom deluje preveč energično in tako otroka nenamerno prevrne. Zato je malce bolj primeren za igro s starejšimi otroci, druženje z mlajšimi otroci pa naj vselej spremlja odrasla oseba.

Tudi z ostalimi živalmi se ta pasma načeloma dobro razume. Zaradi svojega lovskega nagona pa lahko manjše hišne ljubljenčke, še posebej mačko, in ostale prostoživeče živali zaznava kot plen in jih preganja.
Zato je že v mladosti potrebna obsežna socializacija, s pomočjo katere lahko psa naučite, da je mačka del družine in ga odvadite preganjanja.
Tako bo z ostalimi domačimi živalmi pasma dobro shajala, najbolje pa se bo razumela z ostalimi ne-dominantnimi pasmami in psi nasprotnega spola.