Kako vidijo psi?

Sposobnosti čutila vida naših domačih psov izvirajo še iz časa, ko so bili lovci in »volkovi«. Da bi uspešno plenili, so morali dobro videti v mraku in hitro prepoznati gibanje.

• Kako je zgrajeno oko? Naj bo to človek ali pes, vsako oko ima mrežnico. Na mrežnici so paličice in čepki. Ti so pomembni za razpoznavanje barve in za občutljivost na svetlobo. Medtem ko so paličice na mrežnici odgovorne za občutljivost na svetlobo, skrbijo čepki na mrežnici za razpoznavanje barv.
• Odlično zaznavanje premikanja. Psi so rahlo kratkovidni in slabše zaznavajo objekte, ki se ne premikajo. Je pa zaznavanje gibanja dosti boljše od človeškega, saj lahko pes zazna premikajoči predmet na razdalji do 900 metrov. Zaznavanje mirujočih predmetov je slabše, saj jih ne vidi tako ostro kot človek. Zazna jih lahko na razdalji do 500 metrov.
• Boljši vid ponoči. S pomočjo sloja, imenovanega »tapetum lucidum«, ki reflektira svetlobo in se nahaja v predelu mrežnice, vidijo psi v mraku jasneje in boljše. Zato ponoči pasje oči "svetijo" v rumeni ali modro-zeleni barvi.
• Velik pregled. Vidno polje psa lahko zajema do 240°, ker je razdalja med očmi pri psu večja kot pri človeku. Tako lahko pes laže preiskuje velik teren glede navzočnosti plena. Ob tem pa prostorsko zaznavanje pri psu ni tako dobro kot pri človeku.

Primerjava pogleda človeškega (leva stran) in pasjega (desna stran) očesa.

Včasih se je domnevalo, da psi vidijo le črno-belo. Danes vemo, da psi lahko razlikujejo barvni spekter, ki pa se razlikuje od človekovega.
Pasji prednik volk je za ulov potreboval dober vid v mraku in izvrstno prepoznavanje gibanja. Razločevanje barv mu pri lovu ni predstavljajo nobene prednosti.

Manj pisan svet. Psi imajo samo dve različni vrsti čepkov (očesni fotoreceptorji, ki zaznavajo barve). Njihov barvni spekter obsega le modro, vijolično in rumeno barvo.
Rdeče vidijo kot rumeno, zelenega sploh ne vidijo, škrlatno pa je zanje preprosto samo sivo. Zato vidijo svet dosti manj "mavričen" od nas ljudi.