Ob pojavu simptomov, ki bi lahko bili posledica zaužitja hrane, se izraza "alergija" in "intoleranca" pogosto zamenjujeta. Obe zdravstveni stanji sicer sprožita odziv telesa na določeno sestavino, ki bodisi zmoti delovanje telesnih funkcij (kot je prebava) bodisi spodbudi nastanek nelagodnih in bolečih fizičnih simptomov. Simptomi alergije na hrano in intolerance na hrano so si med seboj precej podobni, zato ju je velikokrat težko ločiti.

Razlika med njima je v reakciji telesa na posamezno sestavino. V primeru alergije na hrano se mačji imunski sistem odzove na določene sestavine v mačji hrani, ki jih dojema kot patogen in se začne proti njim boriti. To vodi v prekomerne telesne reakcije, ki jih navzven dojemamo kot tipične alergijske reakcije.

V primeru intolerance na hrano se na določene sestavine ne odzove imunski sistem, temveč prebavila. V tem primeru v mačjem telesu nastane presnovna motnja. To pomeni, da se nekatere sestavine ne morejo pravilno predelati in motijo prebavni proces. 

V obeh primerih pa je potrebno v mačjo korist hrano zamenjati.

Alergija na hrano ali intoleranca na hrano pri mačkah

Simptomi alergije in intolerance na hrano so lahko zelo različni. Spodaj našteti simptomi so lahko prvi pokazatelji:

• driska,
• bruhanje,
• napenjanje,
• alergijske kožne reakcije (kot so rdečina, kožna vnetja in razjede, povezane s srbenjem),
• vnetje ušes,
• težave z dihanjem,  
• izguba telesne teže,
• nabiranje vode v telesu in
• zaostanek v rasti pri mladih mačkah.

Ob pojavu enega ali več zgoraj naštetih simptomov, je priporočljiv obisk veterinarja, ki lahko s krvnim testom ugotovi, ali gre za alergijsko reakcijo telesa. Vendar pa krvni test ne daje informacij o tem, katera sestavina v mačji hrani je povzročila alergijsko reakcijo.

Nekatere mačke razvijejo alergijo na vir živalskih beljakovin in zato ne prenašajo določenih vrst mesa. Spet druge lahko negativno reagirajo na umetne dodatke v mačji hrani, kot so konzervansi, barvila ali dišave in arome. Te dodatke pogosto najdemo v nekakovostni mačji hrani, ker jo želijo proizvajalci s tem narediti bolj privlačno in okusno. Zato je vedno priporočljivo uporabljati kakovostno hrano za mačke, ki ne vsebuje umetnih dodatkov.

Edini način, da ugotoviš, katera sestavina v hrani pri tvoji mački povzroča alergijsko reakcijo, je izločitvena dieta. Res je, da so mačke bitja navad, zlasti ko gre za njihovo prehrano, a je kljub temu potrebno ugotoviti, kaj povzroča njihove zdravstvene težave. Zavedati se je potrebno, da lahko izločitvena dieta traja do nekaj tednov, preden je jasno, katera sestavina tvoji mački ne ustreza.

V času izločitvene diete moraš opustiti vse vmesne priboljške in se držati načrta prehrane. To je še zlati zahtevno pri zunanjih mačkah, ki lahko hrano ulovijo same ali pojedo obrok pri sosedih. Zato ti priporočam, da tvoja zunanja mačka v času izločitvene dijete ne zapusti hiše ali stanovanja.

Kaj pomaga pri mačji alergiji na hrano? Izločitvena dieta!

Če se v tvojem gospodinstvu poleg mačk nahajajo še druge živali – na primer psi – poskrbi, da mačka ne bo jedla njihove hrane. Prav tako moraš poskrbeti, da mačka ne bo imela dostopa do druge hrane v hiši.

Sestavine, ki lahko pri mačkah sprožijo alergije na kratek rok:

• beljakovine iz mesa ali rib,
• soja,
• mleko ali mlečni izdelki,
• jajca,
• viri ogljikovih hidratov (kot je pšenica) in
• umetni dodatki.

Mačke med izločitveno dieto ne smejo jesti nobene druge hrane ali priboljškov