Klopi pri psih – kako pravilno zaščititi psa

Klop je zajedavec, ki se hrani s krvjo izbrane žrtve (živali ali človeka). V Sloveniji je poznanih 16 vrst, najbolj razširjen pa je navadni oz. gozdni klop.
Samica klopa izleže v času svojega življenja od nekaj sto do nekaj tisoč jajčec. Vsako jajčece se nato sreča s tremi razvojnimi stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop.

V vsakem stadiju se klop hrani samo enkrat, hranjenje pa traja do nekaj dni. Ličinke si za gostitelja izberejo manjše živali, kjer se že lahko okužijo z boleznijo, kot je borelioza. Od okužbe dalje je nato klop kužen celo življenje in lahko že ob naslednjem hranjenju na svojo žrtev prenese bolezen. Po prvem hranjenju postane ličinka neaktivna, prezimi in zraste v nimfo. Tej se pripisuje, da je odgovorna za največje število okužb z boreliozo. Jeseni se nimfa preoblikuje v odraslega klopa, ki z grmičevja in visokih trav preži na velike sesalce. Na njih se klopi hranijo in parijo, dokler ženski klop ne odpade in odloži jajčeca - in cikel se spet ponovi.

Klopi za preživetje v vsakem stadiju potrebujejo dovolj krvi. Da se cikel uspešno zaključi, lahko traja tudi do 3 leta, a večina klopov cikla ne uspe zaključiti, sej ne dobijo gostitelja za hranjenje.

Sezona klopov ni omejena na določen letni čas. Pogosta napačna predstava je, da se sezona klopov začne šele spomladi, ko pa v resnici traja vse leto. Zaradi podnebnih sprememb in novih vrst klopov, je tveganje za ugriz klopa prisotno skoraj celo leto. Rod klopov Dermacentor je aktiven pri zunanjih temperaturah do najmanj 7 °C, zato ga najdemo v mnogih regijah od januarja do decembra. Po drugi strani pa je lesni klop običajno aktiven le med marcem in junijem ter septembrom in novembrom. Zato se mnogi pasji lastniki odločijo, da bodo svoj pse pred klopi zaščitili skozi vse leto.

Klop na svojem gostitelju išče dobro mesto za ugriz. Odvisno od vrste klopa, lahko ta sesa kri od dva do deset dni. Pri psih se klopi običajno nahajajo za ušesi, na vratu in med prsti na tačkah. Najpogostejše bolezni v Sloveniji, ki jih prenašajo klopi, so Lymska bolezen (borelioza), anaplazmoza (oz. erlihioza) in babezioza (piroplazmoza). Da se lahko pes okuži, mora biti klop nanj prisesan vsaj od 24 do 48 ur. Zato je izredno pomembno, da psa po vsakem sprehodu temeljito pregledaš in odstraniš morebitne klope.

Lymska bolezen

Boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Ta bolezen se razvije pri manj kot 10 % okuženih psov in sicer v obdobju od 2 do 6 mesecev po ugrizu. Obsežnost bolezni je odvisna od patogenosti povzročitelja in odpornosti živali. Pri tej bolezni klopji ugriz izzove lokalno vnetje kože, kjer se okoli klopjega ugriza tvori rdečica v obliki obroča. Slednjo pred našimi očmi zakriva pasja dlaka, zato pred pojavom drugih simptomov bolezni navadno ne odkrijemo. Simptomi lymske borelioze vključujejo napade vročine, izgubo apetita in hromost, ki se seli od noge do noge. V nekaterih primerih lahko bolezen poškoduje tudi sklepe ali celo napade centralni živčni sistem.

Anaplazmoza

To klopno prenosljivo bolezen povzročata dve bakteriji Anaplasma platys in Anaplasma phagocytophilum. Da se pes okuži z anaplazmozo, mora biti klop nanj pritrjen od 1 do 2 dni. Po okužbi lahko traja od 8 do 18 dni, da se bolezen razvije. Ta pogosto poteka brez kliničnih znakov, lahko pa jo spremljajo apatičnost, povišana temperatura, neješčnost, šepanje, hude prebavne težave itd.

Babezioza

S to boleznijo se lahko pes okuži, če je klop nanj pritrjen minimalno 2 do 3 dni. Pes lahko zboli za lažjo ali težjo obliko babezioze, znaki bolezni pa se pojavijo v roku 10 do 20 dni po okužbi. Znaki so apatičnost, visoka telesna temperatura in neješčnost, težje oblike bolezni pa povzročijo odpoved ledvic, moteno delovanje centralnega živčnega sistema, nizek krvni tlak ipd.

Pri okužbi s katero koli klopno boleznijo obstaja velika nevarnost trajne okvare. A ker nobena od teh bolezni nima specifičnih simptomov, ki bi takoj pokazali na klopno bolezen, jih je še toliko težje diagnosticirati. Zato, če opaziš kateterega od omenjenih simptomov, takoj obišči svojega veterinarja, ki bo s pomočjo krvnih preiskav postavil pravo diagnozo. Če so rezultati pozitivni na katero klopno bolezen, jo bo veterinar zdravil z ustreznimi antibiotiki.

Obstaja veliko sredstev za zaščito pred klopi, ki bazirajo na naravnih ali umetnih sestavinah. Večina preparatov ima akaricidni učinek (klopa zastrupi, ko ta ugrizne gostitelja), nekatera pa imajo tudi repelentni učinek, torej klope odganjajo. Svetujem ti, da se pred izborom izdelka za zaščito pred klopi najprej posvetuješ s svojim veterinarjem in izbor prilagodiš zdravstvenemu stanju in potrebam tvojega psa. Prav tako upoštevaj, da vsi izdelki ne delujejo enako pri vseh psih.

Posebna sredstva za zaščito pred klopi

Za začito svojega psa pred klopi lahko izbiraš med umetno ali naravno zaščito. Pod umetno začito spadajo:

Ampule, ki se nakapajo na pasji vrat. Večina teh izdelkov ima zraven priloženo ozko kapalko, tako da lahko tekočino zelo natančno nanaseš na pasjo kožo. Aktivne sestavine v tekočini se nato absorbirajo skozi zgornjo plast kože v pasje telo in psa pred klopi ščitijo pribljižno 1 mesec. Če klopi v času učinkovanja ampule pridejo v stik s pasjo krvjo, poginejo.

Spreji delujejo na enak način kot ampule, ki jih v tem primeru razpršiš na pasjo kožo.

Tablete za zaščito psov pred klopi učinkujejo od 1 do 3 mesece. Kupiš jih lahko pri svojem veterinarju.

Na voljo pa so tudi ovratnice z zaščito proti klopom. Te v pasje telo nenehno sproščajo učinkovine in običajno odganjajo klope in druge parazite v daljšem časovnem obdobju (od 6 do 8 mesecev). 

Umetna zaščita proti klopom je večinoma zelo zanesljiva, a ne deluje enako učinkovito pri vseh psih. Zato se pred nakupom prepričaj, da to zdravilo pri tvojem psu res deluje. Prav tako upoštevaj, da večina teh zdravil samo preprečuje prenos bolezni, saj klopi poginejo takoj, ko ugriznejo v pasjo kožo. Vendar to klopom ne prepreči, da preko psa vstopijo v tvoj dom. Klop, ki še ni pritrjen na žival, lahko ob tesnem stiku, kot je božanje, zlahka preide s psa na človeka.

Naravni preparenti proti klopom

Preprečevanje klopov je lahko enako zanesljivo tudi z naravni preparenti, a spet ne pri vseh psih. Med ta domača zdravila uvrščamo kokosovo olje, olje črne kumine, česen in vitamine B. Zaščita pred klopi bo najbolj učinkovita, če se odločiš za kombinacijo večih sestavin.

Veliko pasjih lastnikov za zaščito ljubljenčkov pred klopi izbere kokosovo olje. Tega lahko uporabljaš na dva načina - bodisi ga vtreš v pasjo kožo (kjer bo gosta struktura bolhe in klope zadušila) bodisi dodajaš v pasjo hrano (olje vsebuje lavrinsko kislino, ki odganja klope).

Podobno se uporablja tudi olje črne kumine, ki ga moraš redno dodajati v pasjo hrano, za dodaten učinek pa ga lahko naneseš tudi na pasjo ovratnico. Ob daljšem uživanju bo olje črne kumine vplivalo na telesni vonj psa, ki za klope ne bo več privlačen.

Za zaščito pred klopi se uporablja tudi pivski kvas. Vsakodnevno uživanje pivskega kvasa naj bi spremenilo lastnosti pasje kože in odganjalo klope. To omogočajo vitamini B v pivskem kvasu, ki vplivajo na spremembo pasjega telesnega vonja. Pivski kvas je na voljo v obliki praška ali tablet, ki jih lahko pes zaužije kot priboljšek ali pa mu jih zdrobljene dodaš v mokro hrano. Kot zaščita pred klopi naj bi začel delovati po enem tednu jemanja.

Redno pregledovanje psa

Tudi če se pes giblje samo na vrtu, ga je potrebno redno pregledati za klope (idealno bi bilo vsaj enkrat na dan). Še posebej bodi pozoren na mesta, kjer se klopi najpogosteje vgnezdijo – mesta z malo dlake in dobro prekrvavitvijo, kot so glava, brada, ušesa, rep in notranja stran nog. Klope pod pasjo dlako hitro zgrešimo, še posebej, če še niso napolnjeni s krvjo. Zato psa res dobro prebožaj in skrtači ter bodi ob tem pozoren na grudice, izbokline ali druge neobičajne stvari. Nežno ga pobožaj tudi v nasprotni smeri rasti dlake, s čimer boš dobil boljši pogled na kožo.

Odvisno od tega, kako dolgo je klop na psu in koliko krvi je posrkal, se bo njegova velikost razlikovala od nekaj milimetrov do velikosti češnjeve koščice. Klope, ki so na psih trdno pritrjeni, je treba čim prej odstraniti, saj se lahko bakterije in virusi prenašajo celo po več ur. Po odstranitvi klopa je potrebno mesto ugriza še nekaj časa opazovati. Rdečica okoli ugriza, vročina ali izguba apetita lahko pomenijo, da je tvoj pes zbolel. Pri ugrizu klopa vedno obstaja nevarnost za prenos bolezni. Zato je priporočljivo psa pred klopi popolnoma zaščititi.

Pomembno je, da si pri odstranjevanju klopa miren in previden. Klopa boš najlažje odstranil z zato namenjeno pinceto oz. kaveljčkom. Obstaja več tehnik odstranjevanja, za več informacij je najbolje, da se obrneš na proizvajalca.

Pri odstranjevanju klopov je ključnega pomena, da izvlečeš celotno telo z glavo. Najprej okoli mesta ugriza odgrni pasjo dlako, nato s pinceto klopa zagrabi čim bližje koži in ga izvleci navpično navzgor. Ko klopa odstraniš, je priporočljivo, da mesto ugriza dezinficiraš z antiseptikom. Če je po odstranitvi klopa mačka videti slabotno, brezvoljno ali ima vročino, takoj pokliči svojega veterinarja.

Napake, ki jih ne smeš narediti:

• Klopa ne odstranjuj z golimi rokami, saj ga lahko ob prevelikem pritisku zdrobiš in z morebitno boleznijo okužiš sebe in svojega psa.
• Na klopa ne nanašaj nobenih sredstev (olja, repelent, ipd.), saj lahko klop zaradi tega izloči še več tekočine, ki je lahko prenašalec bakterij in virusov.
• Klopa ne stiskaj ali mečkaj, saj lahko izloči okuženo tekočino in poveča možnost okužbe.
• Ko klopa s pinceto vlečeš s pasje kože, pincete ne vrti okoli osi, saj lahko s tem klopa raztrgaš in dele njegovega telesa pustiš v pasji koži. S tem tvegaš nastanek vnetij.
• Če glava klopa ostane v koži psa, jo ne odstranjuj sam. Velika verjetnost je, da jo bo pasje telo samo izločilo. V nasprotnem primeru obišči veterinarja.

Kaj naj naredim s klopom po odstranitvi?

Klopi so zelo trdoživi, zato jih večina tudi po odstranitvi še naprej srečno živi. Vsekakor se jih je potrebno po odstranitvi ustrezno znebiti, sicer jih lahko tvoj pes ali drug ljubljenček spet prinese nazaj v hišo. Prav tako lahko klopi dolgo preživijo pod vodo, kar pomeni, da jih ni pametno odvreči v straniščno školjko ali kuhinjsko korito. Najvarnejša možnost je, da klopa položiš v alkoholno tekočino z več kot 40 % alkohola, čistilno sredstvo s klorom, razkužilo ali pa ga zdrobiš – a nikakor ne z golimi rokami! Za to uporabi raven, trd predmet.

Kaj naj storim, če je po odstranitvi klopa njegova glava še vedno prisesana?

Ostanki klopov se lahko včasih zataknejo v pasjo kožo. Če gre za ostanke tipalk, s katerimi klop zareže v pasjo kožo, jih običajno telo po nekaj dneh samo izloči. Če pa se je v pasji koži zataknila glava klopa, jo je potrebno čim prej odstraniti, saj ta še vedno nosi tveganje za prenos bolezni. Priporočam ti, da mesto ugriza po odstranitvi redno pregleduješ in ob znakih vnetja pokličeš veterinarja.

Kje lahko kupim zaščito proti klopom?

Trenutno obstaja veliko preventivnih zdravil proti klopom za pse. Pri svojem veterinarju lahko kupiš ovratnice, tablete ali posebne ampule in razpršila za nanos na pasjo kožo. Nekatera zdravila so na voljo tudi na spletu, v lekarnah in trgovinah za male živali.

Kje psi dobijo klope?

Na sprehodu po travnikih in gozdovih lahko psi hitro pridejo v stik s klopi, ki večinoma posedajo v grmovju ali v visoki travi in ​​čakajo na naslednjega gostitelja.

Ali se lahko bolezni, kot sta borelioza ali KME, prenesejo s psov na ljudi?

Ne, bolezni, ki jih povzroči ugriz klopa pri psih, se ne morejo neposredno prenesti na ljudi. Vendar pa lahko psi ali druge hišne živali domov prinesejo okužene klope, ki se z njih preselijo na ljudi. V tem primeru si tudi ti v nevarnosti, da te klop okuži z boleznijo, kot sta borelioza ali KME. S tem, ko svojega psa preventivno zaščitiš proti klopom, ga redno pregleduješ in mu odstranjuješ klope, ne ščitiš samo njega, ampak tudi sebe in ostale družinske člane.